Kazalo:
- Projekt Air.u3
- Merilna metoda
- Promocijska mapa

Merilna metoda

Izmerjene vrednosti so zgolj informativne in izračunane s spektralnno analizo iz fotografije. Zato vrednosti niso točne.

Barva dima lahko pomeni različne stvari, predvsem pa je odvisna od vrste goriva, količine kisika, izgorevalnega sistema in od atmosferskih vplivov, ki delujejo na dim.

Črn dim je običajno znak gorenja nečistoč, kot so ogljik, rjavi premog ali fosilna goriva. Te nečistoče se ne morejo v celoti spali, zato ostanejo v dimu kot črni delci. Črni dim je lahko tudi znak gorenja plastike ali gume.

Siv dim je običajno znak gorenja kovin, kot je železo ali baker. Te kovine se spali v obliki oksida, ki je običajno sive barve. Siva dim je lahko tudi znak gorenja goriva, ki vsebuje žveplo, kot je premog.

Bel dim je običajno znak gorenja goriva, ki vsebuje vodno paro, kot je les ali ogenj. Vodna para se sprošča pri gorenju in povzroča bel dim. Beli dim je lahko tudi znak gorenja goriva, ki vsebuje klor, kot je plastika.

Rdeč dim je običajno znak gorenja kovin, kot je železo ali baker. Te kovine se spali v obliki oksida, ki je običajno rdeče barve. Rdeči dim je lahko tudi znak gorenja goriva, ki vsebuje fosfor, kot je plastika.

Rumeni dim je običajno znak gorenja kovin, kot je baker, ki se pogosto pojavljajo v obliki oksidov, to pa je v primeru bakra rumenkaste barve. Rumeni dim je lahko tudi znak gorenja goriva, ki vsebuje žveplo, kot je premog.

Pomembno je omeniti, da barva dima ni vedno zanesljiv pokazatelj vsebnosti plinov v njem. Na barvo dima lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so temperatura gorenja, količina zraka v mešanici plina in zraka ter prisotnost trdnih delcev v dimu.

Če vidite dim, ki ni normalen (kateri dim pa je normalen?), je najbolje, da se držite stran od njega (vsaj toliko, kot je visok dimnik, še bolje pa 3-kratnik njegove višine) in se obrnete na pristojne gasilce ali druge ustrezne organe.